Sektor v krizi
Ko je izbruhnila pandemija COVID-19 in so bile institucije po vsej Evropi prisiljene zapreti vrata obiskovalcem, smo videli, da so ustanove za varstvo kulturne dediščine pokazale prožnost pri odzivanju na krizo na zanimiv, ustvarjalen in učinkovit način, zlasti kadar so njihove zbirke na voljo v digitalnih formatih. Predstavljeni pa so bili tudi novi digitalni, finančni, strukturni in kadrovski izzivi za sektor, v katerem si instituciji nista podobni. COVID-19 pa ni edina kriza, s katero se sooča sektor kulturne dediščine. Leto 2020 je prineslo tudi dodaten pritisk, da mora ponovno potrditi svoj pomen za družbo - družbo, ki upravičeno zahteva boljšo zastopanost svoje raznolikosti iz sektorja, ki je v preteklosti v veliki meri predstavljal le perspektive elite.
Toda v krizah obstajajo priložnosti. Verjamemo, da bo kulturni sektor, ki ga poganja digitalizacija, prispeval k Evropi, ki jo poganja kultura, kar ji bo dalo odporno, rastoče gospodarstvo, večje zaposlovanje, večjo blaginjo in občutek evropske identitete.
Reakcija in refleksija
Tako kot mnogi drugi v sektorju smo tudi na Europeani sprejeli številne ukrepe za odziv na krizo, od dela od doma, prehoda na spletne dogodke, ustvarjanja in predstavljanja virov za strokovnjake v sektorju, priprave aktualnega uredništva in vodenja sezone odkrivanja Evrope za spodbujanje lokalnega turizma. Želeli smo tudi zagotoviti premišljen odziv, zato smo si vzeli čas za razmislek in načrtovanje projekta, ki bi pritegnil glasove naše skupnosti in nam pomagal opredeliti, kako lahko podpremo krepitev zmogljivosti v našem sektorju in katere institucije je treba dobro podpreti pri njihovi digitalni preobrazbi. Iz tega sta nastali ti dve poročili.
Razumevanje
Junija 2020 smo začeli vrsto delavnic, na katerih smo našo skupnost pozvali, naj združi njihove poglede, izkušnje in strokovno znanje, da bi opredelili nove poti v krizi zaradi COVID-19 za digitalno kulturno dediščino in po njej. Medsebojni pogovori in razprave na teh delavnicah so predstavljeni v delu Digitalna preobrazba v času COVID-19 – ugotovitve in rezultati delavnic za osmišljanje, ki so ga napisali digitalni strategi in moderatorji delavnic Michael Peter Edson in Jasper Visser.
Sočasno z delavnicami smo tesno sodelovali z neodvisno dobrodelno organizacijo Culture24, da bi pripravili dopolnilno poročilo Agenda za digitalno preobrazbo ter ugotovitve in rezultati GLAM – Culture24. To poročilo z razgovori z osmimi svetovnimi voditelji v sektorju digitalne kulturne dediščine, razmislekom o tem, kaj pojmi, kot je „digitalna preobrazba“, v praksi pomenijo za institucije GLAM, in prikazom pobud za krepitev digitalnih zmogljivosti v sektorju temelji na temah, ki so se pojavile na delavnicah, da bi pomagali razviti skupno razumevanje tega, kaj krepitev digitalnih zmogljivosti v našem sektorju resnično pomeni.
Ugotovitve in rezultati teh poročil so izjemno bogati, zato vas spodbujamo, da jih prenesete in raziščete, primerjate svoje poglede s tistimi v poročilu in razmislite, kako nam lahko pomagate razviti naše razmišljanje. V fundaciji Europeana to počnemo sami in opredelili smo nekatere ključne teme iz obeh poročil, ki so pomembne in nujne ter jih bomo obravnavali prednostno. Poleg tega smo se strinjali, da je treba opredeliti „digitalno preobrazbo“, ki bo ustrezala našemu omrežju, in v ta namen bomo sodelovali z našimi partnerji v pobudi (Europeana Network Association, Europeana Aggregators Forum). Spodaj smo našteli tri teme, za katere smo ugotovili, da so najbolj pereče, in za vsako od njih bomo raziskali vprašanja, kot so, kako to spreminja naše delo in kaj moramo še storiti, da bi podprli naše partnerje in mrežo?
Digitalni razkoraki
„Potencial za digitalno tehnologijo je vse bolj sprejemljiv, hkrati pa ni enotnega besednjaka, s katerim bi lahko govorili o njem.“
V poročilih je poudarjeno, da je digitalni razkorak veliko večji, kot smo prej mislili. Te razlike so lahko socialne in tehnološke, pa tudi med tistimi, ki lahko dostopajo do digitalne kulturne dediščine, so v njej zastopani in se počutijo dobrodošle, in tistimi, ki je ne. Razlike so tudi med državami, ki imajo dobro oblikovane digitalne strategije in infrastrukture, in tistimi, ki jih nimajo. Delujejo med institucijami z različnimi ravnmi digitalnih zmogljivosti in zmožnosti ter celo znotraj institucij, v katerih imajo zaposleni različne ravni digitalne pismenosti in spretnosti. Ključnega pomena je, da digitalni razkorak zadeva tako naše procese kot sisteme, ljudi pa toliko kot strojno opremo. Za premostitev teh razlik bodo potrebne različne strategije, vključno s preučevanjem, kako naše mreže in diskurzi postajajo bolj raznoliki in vključujoči; hkrati pa preučiti, kako bi lahko povečali raven tehnološke zrelosti v institucijah in državah v Evropi.
Agencija za spremembe
Obstaja močna želja po spremembah v sektorju, vendar občutek nezmožnosti ukrepanja v zvezi s tem.
Ker digitalna pismenost pomeni tako razumevanje tehnologije kot človeške dinamike sprememb, obe poročili kažeta, da morajo strokovnjaki razviti „mehke spretnosti“, kot so empatija, sočutje, prepričevanje, upravljanje sprememb, sodelovanje in druge „nedigitalne“ spretnosti, da bi bili pripravljeni na digitalne spremembe, jih podpirali in vodili. Ta znanja in spretnosti lahko skupaj z digitalnimi znanji in spretnostmi pripomorejo k spodbujanju digitalno pismenega vodenja na vseh ravneh organizacij. To pomeni, da moramo te spretnosti razviti sami in razviti didaktične pristope za prenos teh spretnosti v velikem obsegu prek združenja Europeana Network Association in foruma Europeana Aggregators Forum. Ta spoznanja bomo morali upoštevati pri razvoju okvira za krepitev zmogljivosti v prihodnjem letu.
Sodelovanje je ključno
„Sektor GLAM moramo obravnavati kot ‚eno veliko podjetje‘. Tako kot multinacionalna organizacija si tudi v tem podjetju že delimo infrastrukturo, vire, znanje in izkušnje ter bi to lahko storili še več v prihodnosti.“
Sodelovanje, ki je temelj večine razprav na delavnicah, uspešnih primerov pobud za krepitev zmogljivosti in samih poročil, velja za ključni način za podporo in razvoj digitalnih znanj in spretnosti ter pismenosti ljudi. V scenariju, v katerem se številni muzeji, knjižnice in arhivi soočajo s (finančnimi) težavami, bo iskanje učinkovitosti in ekonomije obsega še pomembnejše kot prej. Udeleženci delavnice so opozorili, kako dragocen je prostor za reševanje teh izzivov z vrstniki. Ugotoviti bomo morali, kje so najbolj pereče potrebe, razviti več teh priložnosti za medsebojno učenje ter razviti in sprejeti skupne standarde in skupno infrastrukturo.
Prenesite poročila, pripravite svoje zaključke in se vključite
Fundacija Europeana bo v prihodnjih mesecih sodelovala z združenjem Europeana Network Association in forumom Europeana Aggregators Forum, da bi raziskala, kako lahko gradimo na poročilih in podpremo sektor na teh treh področjih kot začetek stalnega dialoga. Ta dialog bo prožen in skupaj se bomo dogovorili o različnih oblikah, ki jih bo imel.
Jasno je, da imamo kot sektor še veliko drugih tem in priložnosti, ki jih lahko preučimo in obravnavamo. Na Europeani 2020 so bile teme za naš razpis za zbiranje predlogov povzete iz teh poročil in medtem ko še naprej preučujemo poročila, pričakujemo, da jih bo več. Spodbujamo vas, da jih prenesete, sodelujete s sodelavci in mrežami, da jih raziščete, ter spremljate priložnosti za sodelovanje z nami pri nadaljnjem razvoju našega dela na področju krepitve zmogljivosti. Z #BuildDigitalCapacity lahko razpravljate o svojih mislih, če pa tega še niste storili, se pridružite naši mreži in postanite del največje skupnosti strokovnjakov za kulturno dediščino v Evropi.
Če želite biti na tekočem s projektom, izpolnite ta kratki obrazec.