Nekaj izposojenega, nekaj novega...
Eden od mehanizmov avtorskih pravic, ki so na voljo za zagotovitev, da lahko ljudje uporabljajo avtorsko zaščitene vsebine za namene, kot so svoboda izražanja, dostop do informacij in pravica do izobraževanja, so „izjeme in omejitve avtorskih pravic“. Da bi bile te izjeme funkcionalne v okviru spletne uporabe, morajo biti enotne po vsej EU, kar trenutno večinoma ni.
Zakonodajalec EU je leta 2019 poskušal uskladiti in posodobiti evropski okvir za avtorske pravice z direktivo o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu. Eden od njegovih ciljev je bil zagotoviti pravilno delovanje digitalnega in čezmejnega poučevanja in učenja.
Člen 5 Direktive iz leta 2019 določa obvezno izjemo za namen „ilustracije za poučevanje“ v digitalnem okolju. Ilustracija pomeni uporabo delov ali izvlečkov del (pa tudi celotnih del, kadar so manjša ali jih ni mogoče razdeliti) v izobraževalnem gradivu ali druge uporabe v okviru poučevanja in učenja. Vendar nova določba morda ni najboljša rešitev za izzive, s katerimi se soočajo izobraževalci.
Opozoriti je treba, da izjema za „ilustracijo za poučevanje“ na ravni Unije že obstaja v členu 5.3(a) Direktive Infosoc iz leta 2001. Izjema InfoSoc dovoljuje ustvarjanje kopij in priobčitev varovanih del s strani kogar koli v obsegu, ki ga upravičuje (nekomercialni) namen. Ta že obstoječa izjema je pomembna za ustanove za varstvo kulturne dediščine, saj nima omejitev glede tega, kdo je upravičen do nje. Tako lahko ustanove za varstvo kulturne dediščine v državah, v katerih se izjema v celoti izvaja, v okviru svojih dejavnosti uporabijo izjemo za izobraževanje, tudi za tečaje in izobraževalne dogodke.
Razdrobljeno pravno okolje
Težava z izjemo za izobraževanje InfoSoc iz leta 2001 je, da je neobvezna. To pomeni, da ga lahko države članice omejijo na nacionalni ravni ali ga sploh ne izvajajo. Čeprav imajo vse države članice že obstoječe določbe, ki na nek način zajemajo izobraževalne uporabe, ki temeljijo na izjemi, jih večina ni v celoti prenesla.
Številne jurisdikcije omejujejo njegovo uporabo v različnih vidikih, kot so vsebina, pa tudi vrste uporabe, plačilo nadomestila in upravičenci. Medtem ko večina držav članic vsem uporabnikom, vključno z ustanovami za varstvo kulturne dediščine, dovoljuje uporabo izjeme za izobraževanje, nekatere med njimi omejujejo pokritost samo na izobraževalne ustanove. Na Poljskem na primer nacionalna sodišča potrjujejo izrecno izključitev ustanov za varstvo kulturne dediščine iz obsega izobraževalnih ustanov.
Vnesite novo izjemo za CDSM, ki je bila zasnovana tako, da deluje kot obvezni minimum varstva pravic uporabnikov v zvezi z izobraževalnimi uporabami.
Novi člen 5 – kako obvezen?
Žal ima člen 5 Direktive o CDSM precej ozko področje uporabe. Zajema samo uporabo v izobraževalnih ustanovah, ne vključuje pa ustanov za varstvo kulturne dediščine in tistih, ki se ukvarjajo z neformalnim izobraževanjem, ter je omejen na digitalno uporabo, kar povzroča razdrobljenost med državami članicami in med vrstami dejavnosti.
Poleg tega narava nove izjeme ni nesporno nujna. Direktiva državam članicam omogoča, da delno ali celo v celoti omejijo uporabo, bodisi na podlagi razpoložljivosti „ustreznih“ dovoljenj bodisi po lastni presoji. Države članice lahko predvidijo izključitev nekaterih vrst del, kot je gradivo, namenjeno predvsem izobraževanju, in lahko določijo, da se lahko uporabi le del dela. Zagotovijo lahko „izvzetje“ v zvezi s posebnimi uporabami in pravično nadomestilo za imetnike pravic. Tudi celotna izjema se lahko odpravi, če so na voljo „ustrezna“ dovoljenja. Vprašati se je treba, zakaj je izjema celo označena kot obvezna.
Digitalna uporaba – yay ali ne?
Poleg tega se zdi, da sta jezik in retorika izjeme iz Direktive o CDSM privedla do napačnih predstav o že obstoječi izjemi InfoSoc „ilustracija za poučevanje“, ki vplivajo na prenos nove direktive v nacionalno pravo. Zdi se, da se nacionalni zakonodajalci približujejo že obstoječi izjemi z nejasnim občutkom, da se ne uporablja za digitalne uporabe. To napačno predstavo v veliki meri spodbujata člen 5 naslova direktive o CDSM – „Uporaba del in drugih predmetov urejanja pri dejavnostih digitalnega in čezmejnega poučevanja“ – in nezavezujoče besedilo direktive o CDSM, v katerem je navedeno, da nekatere digitalne uporabe za izobraževanje morda niso zajete v prej obstoječi izjemi EU.
Vendar podedovana izjema InfoSoc „ilustracija za poučevanje“ ni omejena na analogno uporabo. V skladu z Direktivo Infosoc so določbe člena 5(3) tehnološko nevtralne. Zato bi morala prejšnja izjema za izobraževanje že zajemati digitalno in čezmejno uporabo.
To je privedlo do tega, da so države članice uvedle novo izjemo za CDSM vzporedno z obstoječo izjemo za InfoSoc. V večini primerov že imajo precej široko, tehnološko nevtralno predhodno obstoječo izjemo „ilustracije za poučevanje“, ki bo ostala nedotaknjena, kar ustvarja negotovost glede tega, kako bosta obe prekrivajoči se izjemi medsebojno učinkovali in se uporabljali.
O harmonizacija, kje si?
Nazadnje, pristop Direktive o CDSM se ne razlikuje bistveno od pristopa InfoSoc. Čeprav je nova izjema razglašena za obvezno, daje državam članicam dovolj možnosti za prožnost pri izvajanju. Če naj bi dosegli uskladitev jasnega pravnega jamstva za uporabo avtorsko zaščitenega gradiva za izobraževanje, bo to verjetno v obliki zmanjšanja obsega obstoječih prenosov InfoSoc na nacionalni ravni ali z ustvarjanjem dveh vzporednih prekrivajočih se izjem, ne da bi bilo jasno, kako jih sploh uporabiti.
Kaj to pomeni za ustanove za varstvo kulturne dediščine? Tveganje za nacionalna sodišča, da bi ugotovila, da mora biti podedovana izjema InfoSoc omejena na analogno uporabo, ker nova izjema za izobraževanje zajema digitalno uporabo, se zdi precej veliko. Žal pomanjkanje doslednosti reforme ni dobro za cilj zakonodajalca EU, tj. poenostavitev digitalne in čezmejne uporabe izobraževanja ter navsezadnje za pravno varnost.
Iščete več informacij in smernic o avtorskih pravicah in digitalni kulturni dediščini? Raziščite naše namenske vire.