V začetku tega leta je Evropska komisija začela raziskovalno posvetovanje o prihodnosti sektorja elektronskih komunikacij in njegove infrastrukture. Posvetovanje obravnava morebitno potrebo, da vsi akterji, ki imajo koristi od digitalne preobrazbe, v prihodnjih letih pravično prispevajo k potrebnim naložbam Evrope na tem področju. Fundacija Europeana je z veseljem sodelovala s Creative Commons in Mednarodno zvezo knjižničnih združenj in institucij (IFLA), da bi predložila skupen odgovor na posvetovanje.
V našem skupnem prispevku pozdravljamo prizadevanja Evropske komisije, da bi preučila, kako razširiti širokopasovni dostop in zagotoviti nadaljnjo širitev zmogljivosti omrežij ter podpreti koristne inovacije. Po drugi strani pa izražamo zaskrbljenost, da bi to lahko privedlo do nove pravne podlage za telekomunikacijska podjetja, ki bi od ponudnikov vsebin in aplikacij zahtevala plačila za pošiljanje in „ustvarjanje“ prometa. To bi lahko negativno vplivalo na omrežno nevtralnost in zdrav internet, ki temelji na odprtosti in pravičnosti, vrednotah, ki jih vse tri organizacije predlagateljice globoko cenijo in zagovarjajo.
V skupni predložitvi so poudarjeni posebni učinki, ki bi jih ta razvoj imel na ustanove znanja in kulturne dediščine. Fundacija Europeana, Creative Commons in IFLA predstavljajo galerije, knjižnice, arhive, muzeje in druge institucije ter posameznike, ki omogočajo izmenjavo znanja in kulture, tudi na spletu. Imamo temeljno vlogo pri služenju skupnostim po vsej Evropi, zagotavljanju virov in storitev za uživanje, izobraževanje, raziskave in napredek znanja ter spodbujanju ustvarjalnosti in inovacij v službi odprtega, demokratičnega in zaupanja vrednega digitalnega okolja. Fundacija Europeana si v svoji vlogi skrbnika skupnega evropskega podatkovnega prostora za kulturno dediščino konkretno prizadeva za to vizijo, vse tri organizacije sopodpisnice pa si prizadevajo za digitalno okolje, v katerem dostop do kulture ni ogrožen ali monopoliziran.
Za institucije in skupnosti, ki jih podpiramo, bi bile te nove cestnine še posebej zaskrbljujoče. Znanstvene in kulturne ustanove delujejo kot odložišča velikih količin podatkov – odgovorni smo za zbiranje, shranjevanje in dajanje na voljo vseh vrst medijev in informacij širši javnosti, pogosto v okviru javnih pooblastil. Medtem ko posamezni uporabnik morda ne bo uporabljal celotnega kataloga informacij, lahko kolektivno služenje našim skupnostim pomeni služenje velikim količinam podatkov. Poleg tega znanstvene in kulturne ustanove služijo akademikom in raziskovalcem, ki potrebujejo dostop do velikih količin korpusa za svoje dejavnosti v javnem interesu.
Bojimo se, da bi se v skladu s to predpostavko take institucije lahko štele za „velike povzročitelje prometa“ in bi bile prisiljene plačati nove pristojbine. Kot javne institucije se že soočajo z znatnimi proračunskimi obremenitvami, nove pristojbine pa bi neizogibno pomenile omejevanje storitev, ki jih zagotavljamo, in uporabo naših virov za povečanje prometa telekomunikacijskih operaterjev, namesto da bi izpolnili naše naloge.
Kot ugotavljamo v našem skupnem prispevku, obstaja še veliko drugih načinov za podporo odprtemu, zanesljivemu in cenovno ugodnemu dostopu do interneta, vključno z razširitvijo dostopa do brezžičnih storitev in omrežij skupnosti, posodobitvijo financiranja univerzalnih storitev ter sodelovanjem z ustanovami znanja in kulturnimi ustanovami, ki v nekaterih primerih že zagotavljajo dostop do interneta okoliškim prebivalcem. Upamo, da bodo te in druge zamisli v središču tega posvetovanja.
Fundacija Europeana, Creative Commons in IFLA so pripravljeni sodelovati z Evropsko komisijo in drugimi deležniki pri iskanju alternativnih načinov za zagotovitev odprtega interneta in enake obravnave podatkovnega prometa za vse v skladu z načelom nevtralnosti omrežja.