Europeana XX. Century of Change je generična storitev Europeane, ki se osredotoča na 20. stoletje ter njegove družbene, politične in gospodarske spremembe, kot so dokumentirane v fotografijah, videoposnetkih in umetniških delih. Projektna skupina je za pomoč pri promociji projekta povabila več vodilnih javnih osebnosti, da delujejo kot „ambasadorji sprememb“ za Europeano XX, kar vključuje izmenjavo njihovega edinstvenega vpogleda v teme, pomembne za 20. stoletje. Veseli smo, da je Mariya Gabriel, evropska komisarka za inovacije, raziskave, kulturo in izobraževanje ter pristojna za programe, kot so Obzorje Evropa, Erasmus+ in Ustvarjalna Evropa, sprejela to povabilo.
Pred kratkim smo organizirali spletni dogodek, na katerem so bili mednarodni novinarji povabljeni na razgovor s komisarko Gabriel o Europeani XX. Komisarka je govorila tudi z uredniško ekipo projekta ter jih navdihnila s spoznanji o kulturni dediščini in strategijami, povezanimi z njo. Cilj je, da se oba intervjuja uporabita za ozaveščanje o projektu in spodbujanje razprave o temah, ki so zanj pomembne.
Čeprav je projekt osredotočen na spremembe v 20. stoletju, je bilo neizogibno, da se bo razprava osredotočila na temo pandemije COVID-19 v 21. stoletju, komisarka pa je delila svoje misli o izzivih in priložnostih, s katerimi se trenutno sooča kulturni sektor.
Na tem delovnem mestu so predstavljene misli komisarke o tej temi, zlasti dve vprašanji, ki sta ji blizu in sta ključnega pomena za naš sektor: kaj pandemija pomeni za digitalno preobrazbo sektorja in vlogo digitalnih zbirk v izobraževanju.
Digitalna preobrazba in COVID-19: priložnosti in izzivi
Komisarka Gabriel meni, da so izzivi, s katerimi se soočajo ustanove za varstvo kulturne dediščine zaradi pandemije, zelo resnični.
Dejala je: „V zadnjih mesecih sem videla, da imamo po eni strani izjemno sposobnost mobilizacije in ustvarjalnosti, po drugi strani pa potrebujemo vire, ciljno usmerjene naložbe in večjo podporo v nekaterih kritičnih trenutkih.“
Komisarka Gabriel je ob sklicevanju na nedavno poročilo mreže muzejskih organizacij (NEMO) dejala: „Tri od štirih muzejev so kot največje ovire za digitalizacijo in spletno dostopnost navedli nezadostne gospodarske vire in premalo časa za zaposlene. Samo 30 % jih je trdilo, da nimajo ustrezne opreme za digitalizacijo.“
Komisarka pa je dodala: „Poročilo tudi navaja, da so štirje od petih muzejev povečali svoje digitalne storitve kot odziv na zaprtje vrat med pandemijo, skoraj polovica pa jih zdaj zagotavlja eno ali več spletnih storitev.“
Menila je tudi, da bi lahko kriza, če bi se nanjo lotili na odprt in inovativen način, pomenila ne le izziv, temveč tudi priložnost za sektor, da znatno pospeši svojo digitalno preobrazbo.
„Čas je zdaj, saj povpraševanje po dobro urejenem in visokokakovostnem virtualnem dostopu do kulture še nikoli ni bilo večje.“
Komisarka Gabriel je v razmisleku o tem, kako je Komisija v zadnjih mesecih uporabljala kulturo na spletu, izpostavila dve pomembni kampanji v družbenih medijih iz programa Ustvarjalna Evropa – „Ustvarjalna Evropa doma“ in „Evropska kultura – blizu vas“. Kampanje obravnavajo posebne izzive, s katerimi se kulturni sektor sooča zaradi krize – program Ustvarjalna Evropa doma spodbuja bogat spletni odziv sektorja na sodelovanje z občinstvom, saj so se njegova vrata med krizo začasno zaprla, evropska kultura, ki je blizu vas, pa spodbuja trajnostni kulturni turizem s poudarjanjem bogatih evropskih kulturnih zakladov.
Kot je dejal komisar: „Glede na to, da kulturni turizem ustvari 40 % celotnega turističnega prihodka EU, je ključnega pomena, da se kulturni in ustvarjalni sektor preoblikujeta, da bi se odzvala na trenutne razmere. Ponudba spletnih ali hibridnih dejavnosti, ki so privlačne za široko občinstvo, je – in bo še naprej – ključna .“
Digitalno izobraževanje in njegovi izzivi
Tako kot sektor kulturne dediščine je tudi izobraževalni sektor močno prizadela kriza zaradi COVID-19. Zaradi nenadnih sprememb dostopa do učilnic so morali učitelji in njihove organizacije hitro ponovno razmisliti o učnih metodah in učnih načrtih ter jih prilagoditi novim virtualnim scenarijem. Osnovne kompetence, kot so digitalna znanja in spretnosti ter kritično razmišljanje, so vse pomembnejše.
Učitelji in vzgojitelji se zdaj soočajo z vse večjo potrebo po iskanju alternativnih vsebin in načinov za sodelovanje s svojimi učenci. Ena od rešitev je uporaba spletnega gradiva, kot so zbirke, ki jih ponuja Europeana.
Komisarka Gabriel je dejala: „Ko govorimo o Europeani, takoj razmišljam o izjemni nujnosti tovrstnih platform, kjer imamo visokokakovostne vsebine. Vprašanje je, kako narediti to vsebino dostopno, kar pomeni, da se na podlagi tega soočamo z nekaterimi izzivi.“
Ti izzivi so različni, od vprašanj povezljivosti na nekaterih območjih Evrope do omejenega zanimanja za uvedbo kulturne dediščine kot izobraževalnega gradiva v učne načrte, o čemer odloča vsaka država članica. Vse to je upoštevano v novem akcijskem načrtu za izobraževanje (2021–2027), v katerem je predstavljena vizija Evropske komisije za bolj kakovostno, dostopno in vključujoče digitalno izobraževanje v Evropi. Cilj načrta je spodbujati razvoj visokozmogljivega digitalnega izobraževalnega ekosistema ter okrepiti digitalne spretnosti in kompetence, potrebne za digitalno preobrazbo.
Komisar vidi prednosti. Dejala je: „S predlogom akcijskega načrta za izobraževanje si tokrat dajemo priložnost, da imamo vsaj skupni okvir, vsaj skupno platformo, kjer lahko delimo, kar že obstaja, in to širimo, da bi ta platforma in Europeana postali dostopnejši in bolj vključujoči.“
Pri ustvarjanju, preoblikovanju in ponovni uporabi digitalnih vsebin za izobraževanje se vse začne, nikakor pa se ne konča, je dejala komisarka Gabriel: „Spodbujanje ustvarjalnosti z izobraževanjem je tako pomembno. Zato želim sprožiti nove pobude, ki bodo ljudem omogočile, da si na delovnem mestu ogledajo umetnike, filmske ustvarjalce in druge ustvarjalce. Popolnoma verjamem, da kot politiki ne moremo ustvarjati enakih zvezd v otroških očeh, kot takrat, ko izkusijo, kako velika so umetniška dela. Še enkrat: delo je treba opraviti in potrebnih je več sredstev za podporo, negovanje in podpiranje ustvarjalnih talentov.“
Sinergije in sodelovanje
S strastnim pozivom k okrepljenemu sodelovanju med kulturno dediščino, izobraževalnim in raziskovalnim sektorjem ter njihovimi strukturami financiranja je komisarka priznala potrebo po nadaljnji razpravi in formaliziranih sinergijah.
„Ti časi korone so znova pokazali, da se moramo v zvezi s sinergijami ne le pogovarjati, temveč tudi začeti operacionalizirati in izvajati. Zakaj ne bi vzpostavili evropske mreže na podlagi obstoječih projektov in skupin, da bi se izognili napakam in izkoristili najboljše prakse za resnično trajnostno prizadevanje?“
Konzorcij Europeana XX, ki predstavlja različne akterje, ki se srečujejo na stičišču digitalne kulturne dediščine, močno podpira tak medpodročni sodelovalni pristop, ki se je že izkazal za neprecenljivo prednost na ravni projektov.
Več informacij o delu Europeane XX je na voljo na spletni strani projekta Europeana Pro. Za sodelovanje v razpravi o priložnostih in izzivih, s katerimi se sooča sektor kulturne dediščine zaradi krize, se prijavite na Europeano 2020 „Kriza, spremembe in kultura“.
Ta članek so napisali Jan Błaszczak, Sofie Taes in Aisha Villegas.
Europeana XX - Century of Change se želi izrecno zahvaliti komisarki Gabriel in njenemu kabinetu ter novinarjem Bregtjeju van der Haaku (režiser VPRO Television) in Michalu Klimku (kulturni novinar - poljske novice POLITYKA) ter Ellen Harrington (direktorica DFF - Deutsches Filminstitut & Filmmuseum) za njihove prispevke.