Želimo, da bi ljudje lahko iskali, našli in uporabljali gradivo o kulturni dediščini na spletu. To je lažje in veliko lažje za vse, če so vsebinske datoteke (slike, besedilni dokumenti ali avdio/video posnetki) in spremljajoči metapodatki (informacije o tem, kaj je element in od kod prihaja) kakovostni.
V okviru strategije Europeana za obdobje 2020–2025 bomo še naprej sodelovali z združevalci in ponudniki podatkov, da bi vlagali v vire, dejavnosti in tehnologije, kot so strojno učenje in druge storitve obogatitve, da bi izboljšali naše metapodatke in vsebine.
Osredotočenost na kakovost
Prek obstoječih mrež združevalcev in ob podpori držav članic EU si bomo prizadevali, da bi institucijam pomagali razumeti, zakaj so dobri podatki pomembni, ter jih podprli pri pripravi kakovostnejših vsebin in metapodatkov. Razvili in uporabili bomo okvir za objavljanje Europeane, da bi podprli način, kako institucije sodelujejo z nami ter pripravljajo in izboljšujejo gradivo, ki ga delijo z nami.
V uredništvih in kampanjah Europeane bomo predstavili visokokakovostne vsebine, platformo pa bomo razvili tako, da bo več poudarka na naših partnerskih institucijah in da bodo dobri rezultati vidni vsem.
Cosmina Berta iz nemške digitalne knjižnice in članica odbora Europeane za kakovost podatkov pravi: „Največji izzivi za strokovnjake za metapodatke so opredelitev kakovosti podatkov in izvajanje metrik kakovosti podatkov, zlasti ker se scenariji uporabe podatkov sčasoma spreminjajo. Upam, da bomo s to strategijo lahko dosegli več soglasja glede opredelitve in merjenja kakovosti podatkov ter opredelili jasnejši koncept njenega izvajanja. Sem velik oboževalec standardizacije in v mojem idealnem svetu bo imela standardizacija večjo vlogo pri opredeljevanju in doseganju kakovosti podatkov.
„Če opredelimo cilje, ki jih želimo doseči – „kaj“ in „do kakšnega cilja“ – potem je lažje opredeliti, izvajati in standardizirati, kako jih doseči. Pri tem so pomembni agregatorji. Institucije lahko nato bolje dosežejo svoje občinstvo in izboljšajo svoje splošne raziskovalne in izobraževalne namene.“
Boljša povezanost
Ko so kulturne vsebine in metapodatki pripravljeni na standardiziran način, ne glede na to, katera institucija jih ustvari, se lahko uporabljajo v najrazličnejših sistemih in med njimi, ne le na platformi Europeana. Ustanove za varstvo kulturne dediščine lahko na primer izkoristijo interoperabilnost z zbirkami drugih ustanov ali povezave z mednarodnimi pobudami, kot so Wikipodatki.
Pri tem bo uporaba standardnih povezanih oblik zapisa podatkov skupaj z izboljšanjem večjezičnosti omogočila boljšo povezavo zbirk Europeane z drugimi platformami in storitvami.
Henning Scholz, partner in operativni vodja fundacije Europeana, pravi: „Z izdajo metapodatkovne komponente Europeana Publishing Framework poleti 2019 smo večjezičnost vključili v naš koncept kakovosti podatkov. Pojasnitev jezika, v katerem so metapodatki na voljo, bo olajšala strojno prevajanje metapodatkov, s čimer bo naša dediščina dostopna v vseh jezikih EU. Pred nami je še dolga pot, če pa se lahko osredotočimo na označevanje ključnih metapodatkovnih polj s pravilnim jezikom, lahko v naslednjih dveh letih dosežemo dober napredek.“
Uporaba tehnologije - in moči ljudi - za obogatitev podatkov
Ročno izboljšanje kakovosti metapodatkov milijonov zapisov iz različnih virov zahteva ogromno časa in virov. Uporaba orodij umetne inteligence in strojnega učenja skupaj s človeškim znanjem, ki ga zagotavljajo strokovnjaki s tega področja in kampanje množičnega financiranja (pomislite na EnrichEuropeano in CrowdHeritage),ponuja izjemno priložnost za izboljšanje kakovosti metapodatkov.
Delali bomo na načinih, kako obogatiti metapodatke in samodejno, polavtomatsko ali z uporabo moči množice opravljati naloge, povezane s podatki.