Hvala, da ste se danes pogovarjali z nami! Nam lahko poveste kaj o vaši ustanovi?
Hvala, da ste me sprejeli! Estonski vojni muzej – Muzej generala Laidonerja je razmeroma majhna spominska ustanova, ki deluje pod upravo estonskega ministrstva za obrambo ter se osredotoča na raziskovanje in popularizacijo estonske vojaške zgodovine. Kljub našemu majhnemu številu smo bili v zadnjih letih na področju mednarodnega sodelovanja precej uspešni: z latvijskimi partnerji izvajamo projekt o turizmu vojaške dediščine. Letna baltska konferenca o vojaški zgodovini, ki jo gostimo z baltsko obrambno akademijo, je že postala običaj. Vsakodnevno delo se nadaljuje z muzejskimi zbirkami. In ravno zaradi tega nas je zanimalo črpanje iz množic.
Na kaj se je osredotočil vaš projekt? Kako je bil razvit?
Želeli smo vedeti, zakaj estonski muzeji in spominske ustanove ne želijo začeti projektov črpanja iz množic, čeprav je vključevanje prostovoljcev v dejavnosti muzejev precej običajno. Želeli smo tudi raziskati, kako izpostaviti idejo crowdsourcinga, ki bi lahko bil zelo koristen tako za muzeje kot za prostovoljce, za obe strani.
Pripravili smo vprašalnik, ki smo ga razdelili med muzeje. Na podlagi povratnih informacij 19 različnih institucij smo izvedeli več o njihovih izkušnjah ter o oklevanju ali predsodkih, povezanih z črpanjem iz množic. Spomladi smo imeli dvodnevno delavnico z dr Mia Ridge iz Britanske knjižnice, kjer smo razpravljali o rezultatih ankete in se naučili veliko več o razvoju načrtov črpanja iz množic.
Kakšen je bil rezultat - kako ga lahko nekdo uporabi?
V prvi vrsti je bilo v okviru projekta izdelanih pet načrtov črpanja iz množic v različnih fazah razvoja. Še pomembneje pa je, da je priprava teh načrtov udeležencem ponudila priložnost, da razmislijo in se seznanijo z različnimi vidiki projekta črpanja iz množic ter različnimi pomeni uspeha v zvezi s tem. In zdaj, ko so ti načrti pripravljeni, bi lahko spodbudili muzeje, ki so sodelovali, da naredijo naslednji korak, da bi resnično začeli s svojim projektom crowdsourcing.
Kaj ste se naučili iz te izkušnje o črpanju iz množic za kulturno dediščino?
Vse je odvisno od načrtovanja. Načrtovanje je ključni element za uspeh ali neuspeh projekta. In s tem ne mislim le na proračun ali Excelove liste, temveč na pripravo na delo s prostovoljci, upoštevanje njihovih potreb med projektom in prisotnost prostovoljcev, ko jih potrebujejo.
Vendar pa je bilo spodbudno, da se naučijo, da ko je bilo načrtovanje opravljeno pravilno, lahko tudi majhni muzeji in spominske institucije začnejo projekt crowdsourcinga.
Kako se lahko pobude za črpanje iz množic oblikujejo tako, da bodo ustrezale potrebam raziskovalcev?
Tesno sodelovanje med razvojno ekipo projekta in raziskovalci od samega začetka bi bila odlična rešitev.
Kakšni so vaši načrti za prihodnost projekta?
Z veseljem sporočam, da bosta dva od petih načrtov črpanja iz množic, ki so bili pripravljeni to pomlad, že letos postala resnična projekta črpanja iz množic. Estonski narodni muzej začne septembra s projektom, katerega cilj je zbrati zgodbe in izkušnje ljudi o vrtnarjenju in užitnih rastlinah. Če bo šlo vse po načrtih, bomo pozneje jeseni začeli s projektom o zbirki fotografij Estonske obrambne lige.