Sektor kulturne dediščine je pod ogromnim pritiskom zaradi posledic COVID-19. Toda kot smo danes opisali v manifestu ob dnevu Evrope – _kulturna dediščina: je močan katalizator za prihodnost Evrope_in ponuja tudi rešitve za izzive, s katerimi se soočamo po pandemiji. Ta manifest, ki so ga pripravili člani zavezništva za evropsko dediščino, neformalne platforme, ki združuje 50 evropskih in mednarodnih mrež, dejavnih na širšem področju dediščine, določa ključne načine, kako lahko sektor kulturne dediščine prispeva k okrevanju Evrope, in poziva institucije EU, naj ta sektor postavijo v središče načrtov za prihodnost Evrope. Spodaj lahko v celoti preberete izjavo – preberite, podpišite, delite in se nam pridružite, ko si prizadevamo okrepiti naš sektor in Evropo.
na ta prelomni dan Evrope, ko obeležujemo 70. obletnico Schumanove deklaracije in začetek procesa evropskega povezovanja;
V času, ko si Evropa in ves planet prizadevata premagati krizo brez primere, ki jo je povzročil virus COVID-19, in ko moramo opredeliti trdne politike za ponovno vzpostavitev in obnovo naših družb in gospodarstev;
ob upoštevanju, da je pandemija močno in še posebej prizadela obsežen svet kulture in kulturne dediščine, kar je imelo resne kulturne, družbene in gospodarske posledice za strokovnjake in prostovoljce na področju kulturne dediščine;
Navdušeni nad izjemnimi prizadevanji akterjev na področju kulture in dediščine, da bi ohranili duh ljudi z delitvijo dostopa do izjemno bogate ponudbe kulturnih vsebin;
Predstavniki obsežne skupnosti za dediščino, dejavne po vsej Evropi, smo se zbrali pod okriljem zavezništva za evropsko dediščino, da bi evropskim voditeljem in državljankam ter državljanom in državljankam posredovali močno sporočilo solidarnosti, upanja in enotnosti. Pripravljeni smo prispevati k takojšnjemu socialnemu in gospodarskemu okrevanju Evrope ter k dolgoročnemu napredku evropskega projekta;
Navdihnjeni z vizijo in drznostjo Roberta Schumana in njegovih vrstnikov pred 70 leti smo trdno prepričani, da moramo sedanjo krizo izkoristiti za to, da kulturo in kulturno dediščino postavimo tja, kamor sodita: v samem središču oživitve Evrope;
Kot se je pokazalo med evropskim letom kulturne dediščine 2018, lahko kulturna dediščina na več načinov spodbudi pozitivne spremembe.
V tem manifestu izpostavljamo 7 medsebojno povezanih načinov, na katere to velja:
1) ZDRAVLJENJE EVROPA
V času izrednih zdravstvenih razmer ima in bo še naprej imela kulturna dediščina bistveno vlogo pri telesnem in duševnem dobrem počutju vsakega posameznika in naše družbe kot celote. Kot dokazuje bogata literatura in se vse bolj priznava v javnem odločanju, je blaginja celosten koncept, ki zajema čustvene, socialne, kulturne, duhovne in gospodarske potrebe, ki posameznikom omogočajo, da v celoti uresničijo svoj potencial in se v največji možni meri vključijo v družbo. Zato vlaganje v kulturno dediščino pomeni vlaganje v javno zdravje, dobro počutje in izboljšanje kakovosti življenja ljudi.
2) Biti Evropa
V času, ko se ves svet sooča z globoko preobrazbo našega načina življenja, naša skupna kulturna dediščina in vrednote predstavljajo prepotrebno sidro in kompas. Dejansko lahko zagotovijo občutek usmeritve in navdiha za sprejemanje pravih odločitev, ki so pred nami. Kulturna dediščina zagotavlja povezavo med našimi koreninami, identitetami in tradicijami ter širšo evropsko in svetovno sliko. Sodelovanje in angažiranost v kulturni dediščini nam omogoča tudi, da sprejmemo našo raznolikost in jo uporabimo kot vir obogatitve in ustvarjalnosti. Kako evropski državljani čutijo in razumejo svojo skupno dediščino ter kako se olajša ta proces razlage dediščine, je ključnega pomena za prihodnost Evrope. Zato morajo biti večje naložbe v kulturo, izobraževanje, znanost in inovacije v središču spodbujanja našega evropskega načina življenja - v vsej njegovi raznolikosti. Zato mora biti tudi v prihodnosti „Evropska unija skupnih vrednot“ enako pomembna kot evropska ekonomska, monetarna ali politična unija.
3) DIGITALNO TRANSFORMIRANJE EVROPE
Izbruh COVID-19 je poudaril ključni pomen digitalnega dostopa do kulturne dediščine. V času, ko si ljudje prizadevajo ostati tesneje povezani in hkrati fizično ločeni, so se organizacije za varstvo kulturne dediščine po vsej Evropi soočile z izzivom. Evropa že ima vodilno vlogo na področju digitalne kulturne dediščine in ima potencial za razvoj novih tehnologij, kot sta umetna inteligenca in strojno učenje, ki temeljita na humanističnih in etičnih načelih. Zdaj moramo sodelovati, da bi pospešili in dodatno izboljšali to digitalno preobrazbo. Hkrati moramo zmanjšati razkorak med institucijami, ki so digitalno opremljene, in tistimi, ki niso. Demokratizirati moramo dostop do naše dediščine, da bi podprli raznolikost, vključevanje, ustvarjalnost ter kritično sodelovanje pri izobraževanju in izmenjavi znanja. Spodbujati moramo sodelovanje in eksperimentiranje, ki krepi naše zmogljivosti za inovacije. Spodbujati moramo tudi uporabo digitalne tehnologije in strokovnega znanja, da bi okrepili vlogo naših kulturnih ustanov pri pripovedovanju naših evropskih zgodb.
4) ZDRUŽEVANJE EVROPE
Medtem ko Evropska unija pripravlja zgodovinski evropski zeleni dogovor, moramo zagotoviti, da bo kulturna razsežnost zelene preobrazbe naše družbe in gospodarstva v celoti upoštevana. Podnebne spremembe resno ogrožajo našo kulturno dediščino, vključno s kulturnimi krajinami. Vendar se lahko kulturni svet s svojim bogastvom tradicionalnega znanja in spretnosti uporabi tudi za nadaljnjo razširitev praks blažitve podnebnih sprememb in prilagajanja nanje, ki lahko pripomorejo k doseganju ambicioznih ciljev evropskega zelenega dogovora. Odločno podpiramo pozive k „zelenemu okrevanju“ Evrope po pandemiji in smo prepričani, da ima kulturna dediščina ogromen potencial za njeno uresničitev.
5) REGENERACIJA EVROPE
Zdaj prelomna študija Cultural Heritage Counts for Europe (Kulturna dediščina šteje za Evropo) zagotavlja trdne dokaze o jasnih koristih naložb v dediščino za obnovo mest in regij, tako na individualni ravni kot na ravni skupnosti. Glede na možnost dramatične izgube delovnih mest voditelje EU pozivamo, naj vlagajo v obnovo mestnih in podeželskih območij, ki bo temeljila na dediščini, ter tako omogočijo in okrepijo socialno in gospodarsko okrevanje Evrope. Tako Evropa ne bo le ohranila številnih obstoječih delovnih mest in z njimi povezanih znanj in spretnosti, temveč bo ustvarila tudi nova koristna delovna mesta, ki segajo od specializiranih obrti do prefinjene uporabe digitalnih in drugih novih tehnologij. Tak „novi dogovor o kulturni dediščini“ bo spodbudil socialne in gospodarske inovacije ter prispeval k znatnemu izboljšanju našega življenjskega okolja. Velik potencial obnove, ki temelji na dediščini, v zgodovinskih mestih, vaseh in na podeželju po vsej Evropi lahko resnično spremeni igro v smeri bolj zelene in trajnostne Evrope.
6) DOŽIVETJE EVROPA
Glede na katastrofalne posledice pandemije za turistični sektor zaradi omejitev potovanj in mobilnosti, ki ogrožajo 13 milijonov evropskih delovnih mest, v celoti podpiramo poziv k obsežnemu „načrtu EU za reševanje turizma“. Ta načrt bi moral vključevati posebne ukrepe za oživitev kulturnega turizma, enega največjih in najhitreje rastočih turističnih segmentov na svetu, ki predstavlja 40 % vsega evropskega turizma. Turizem potrebuje kulturno dediščino in kulturna dediščina potrebuje turizem. Vendar si opomoremo od te krize, tako da jo izkoristimo kot priložnost za spodbujanje bolj inovativnih in trajnostnih oblik turizma. S tem bomo zagotovili trajne koristi za javne in zasebne lastnike območij dediščine in skupnosti, ki jih obkrožajo, kar bo ustvarilo kakovostnejše izkušnje in večje uživanje za obiskovalce.
7) Oživljanje sveta
Nazadnje, kot je pokazala sedanja kriza, jasna medsebojna povezanost in krhkost človeštva daje Evropi edinstveno priložnost, da okrepi svojo pozitivno in konstruktivno vlogo v svetu. Kultura in kulturna dediščina sta ključni gonili za krepitev spoštovanja, razumevanja in zaupanja kot predpogoja za svetovno solidarnost in sodelovanje. Evropa bi morala zato uporabiti svoje bogate kulturne vire za spodbujanje tega procesa.
Glede na navedeno moramo nujno in skupaj mobilizirati preobrazbeno moč kulture in kulturne dediščine, da bi zagotovili pomen in navdih za zeleno in vključujoče okrevanje Evrope po pandemiji. Skupaj lahko izkoristimo njihov polni potencial za boljšo prihodnost naše Evrope.
ACCR (Association des Centres Culturels de Rencontres)
ACE (Svet arhitektov Evrope)
AEERPA (Evropsko združenje podjetij za obnovo arhitekturne dediščine)
CIVILSCAPE (Evropska konvencija o krajini)
EAA (Evropsko združenje arheologov)
E.C.C.O. (Evropska konfederacija organizacij konservatorjev in restavratorjev)
ECF (Evropska kulturna fundacija)
ECOVAST (Evropski svet za vas in majhno mesto)
ECTN (Evropska mreža za kulturni turizem)
ECTP-CEU (Evropski svet prostorskih načrtovalcev)
EFAITH (Evropska zveza združenj industrijske in tehnične dediščine)
EFFORTS (Evropska zveza utrjenih območij)
EHHA (Evropsko združenje zgodovinskih hiš)
EHTTA (Evropsko združenje zgodovinskih termalnih mest)
ELO (Evropska organizacija lastnikov zemljišč)
EMA (Evropska muzejska akademija)
EMF (Evropski muzejski forum)
EMH (evropska pomorska dediščina)
ENCATC (Evropska mreža centrov za usposabljanje na področju kulturne uprave)
ENCoRE (Evropska mreža za izobraževanje o ohranjanju in obnovi)
ERIH (Evropska pot industrijske dediščine)
EUROCLIO (Evropsko združenje učiteljev zgodovine)
EUROCITIES (Mreža večjih evropskih mest)
EUROPA NOSTRA (Glas kulturne dediščine v Evropi)
EWT (evropska obzidana mesta)
FEDECRAIL (Evropska zveza muzejskih in turističnih železnic)
FEMP (Evropska zveza za veščine arhitekturne dediščine)
FRH (Prihodnost za versko dediščino – Evropska mreža zgodovinskih verskih objektov)
Heritage Europe-EAHTR (Evropsko združenje zgodovinskih mest in regij)
ICOM (Mednarodni muzejski svet)
ICOMOS (Mednarodni svet za spomenike in spomeniška območja)
IFLA Europe (Mednarodna zveza krajinskih arhitektov)
Interpret Europe (Evropsko združenje za tolmačenje dediščine)
INTO (Mednarodna organizacija nacionalnih skladov)
ISOCARP (Mednarodno združenje mestnih in regionalnih načrtovalcev)
Kulturno društvo Michael (MCA)
NECSTouR (Mreža evropskih regij za trajnostni in konkurenčni turizem)
NEMO (Mreža evropskih muzejskih organizacij)
OWHC (Organizacija mest svetovne dediščine)
Perspectiv (Združenje zgodovinskih gledališč v Evropi)
RANN (Réseau Art Nouveau Network)
Mreža za dediščino Jugovzhodne Evrope (SEE Heritage Network)
TICCIH Europe (Mednarodni odbor za ohranjanje industrijske dediščine)
UIA delovna skupina Heritage Region 1 (Mednarodna zveza arhitektov)
Projekt EUROPE DAY MANIFESTO so ustanovili člani Zveze za evropsko dediščino, neformalne platforme, ki združuje 50 evropskih in mednarodnih mrež, dejavnih na širšem področju dediščine. Člani Zveze za evropsko dediščino predstavljajo zelo veliko volilno okrožje, ki ga sestavlja več deset milijonov evropskih državljanov. Usklajevanje zavezništva od njegove ustanovitve junija 2011 zagotavlja organizacija Europa Nostra.