O podjetju DIGICHer
Spoštljivo ohranjanje in digitalizacija dediščine manjšin je ključno vprašanje za kulturni sektor, saj so artefakti vse bolj dostopni na spletu, in je tema, ki jo želi projekt DIGICHer obravnavati pri svojem delu v naslednjih treh letih.
DIGICHer želi sodelovati s predstavniki manjšinskih skupin: Sami, judovsko in ladinsko ljudstvo in še več, oblikovati in razviti nov in praktičen okvir, ki bo spodbujal pravičnost, vključevanje in raznolikost pri predstavljanju digitalnih kulturnih vsebin. To bo vključevalo raziskave sedanjih pristopov k digitalizaciji kulturne dediščine, opredelitev njihovih pomanjkljivosti in pripravo priporočil za oblikovalce politik, ki se osredotočajo na krepitev prizadevanj za digitalizacijo zbirk kulturne dediščine. Upoštevani bodo pravni, politični, socialno-ekonomski in tehnološki vidiki tega izziva.
Projekt DIGICHer se financira v okviru programa Evropske unije Obzorje Evropa in bo potekal od februarja 2024 do januarja 2027. Vodi ga Tehnična univerza Vilnius Gediminas iz Litve v tesnem sodelovanju s partnerji iz vse Evrope. Med njimi so univerze, organizacije na ravni EU, ki delujejo na področju kulturne dediščine, ter organizacije, ki zastopajo kulturne in jezikovne manjšinske skupnosti iz vse Evrope.
Projekt se začne
Prvo srečanje projekta poteka konec marca in je priložnost za partnerje, da se srečajo in opredelijo svoje pristope za prihodnja leta. Univerza na Laponskem je pomembna lokacija za začetek projekta, kot je bilo ugotovljeno v pogovoru z Roso Mario Ballardini, profesorico prava intelektualne lastnine in prodekanko (raziskava) na pravni fakulteti univerze, in Rene Urueña, profesorico prava na isti instituciji:
„Laponska univerza, ki se nahaja v mestu Rovaniemi, je najseverovzhodnejša univerza v Evropski uniji in je tudi blizu regije Sápmi, v kateri tradicionalno živijo edini domorodni prebivalci v EU: Samijev. Laponska univerza je vodilna na področju arktičnih raziskav in severnih sprememb. Velik del raziskav je osredotočen na domorodna ljudstva, da bi dosegli rešitve za trajnostni razvoj. Začetek projekta na Laponski univerzi poudarja zavezanost podjetja DIGICher vključevanju manjšin v digitalizacijo in uporabo njihove kulturne dediščine, kar prispeva k bolj odzivnemu in demokratičnemu kulturnemu sektorju.
Navdušenje za prihodnost
DIGICHer partnerji so navdušeni nad začetkom projekta. Kristina Kovaitė, prodekanka in koordinatorka projekta na tehnični univerzi Vilnius Gediminas, in dr. Aelita Skaržauskienė, profesorica in glavna raziskovalka, opisujeta, kako nas vstop v ta mednarodni projekt navdaja z navdušenjem in navdušenjem. Ne predstavlja le novega prizadevanja, temveč most za povezovanje različnih kultur in idej. Možnost vodenja te mednarodne pobude nam daje močan občutek namena, saj si predstavljamo možnosti za ustvarjanje nečesa resnično vplivnega in dragocenega za družbo.“
Milena Popova, programska vodja in vodja poslovnega razvoja pri fundaciji Europeana, pa je povedala: „Projekt DIGICHer vidimo kot dragoceno priložnost za prizadevanja za bolj raznoliko in vključujočo kulturno dediščino. S sodelovanjem z manjšinskimi skupnostmi in razvojem novega okvira za ustrezno zastopanost njihove dediščine bo projekt pomagal akterjem v podatkovnem prostoru za kulturno dediščino in širšem sektorju dediščine izboljšati njihovo razumevanje potreb manjšinskih skupin; krepitev zmogljivosti za vključujočo digitalizacijo; ter zagotoviti učinkovito ponovno uporabo manjšinske dediščine.“
Cilj projekta je tesno sodelovanje s predstavniki različnih skupnosti: Sami, judje, ljudstvo Ladin in drugi, da bi zagotovili njihovo neposredno udeležbo.
Arhivka Oona Leppälä iz finskega arhiva Sámi pravi: "Pomembno je nadalje razvijati prakse za vključitev vrednot in pravic Sámija v njihovo digitalno kulturno dediščino. V prejšnjih projektih so si arhivi Samija v sodelovanju s skupnostjo prizadevali za izboljšanje dostopnosti in uporabnosti arhivske kulturne dediščine Samija. S projektom DIGICHer lahko nadaljujemo delo v širšem evropskem kontekstu.
Sabrina Rasom, direktorica Ladinskega kulturnega inštituta „majon di fascegn“ v dolini Fassa, pravi, da je beseda, ki bi jo uporabila za povzetek pomena sodelovanja ladinske skupnosti pri projektu, „delitev“. „skupno prizadevanje, da bi bile digitalne, kulturne in jezikovne vsebine na voljo skupnostim, ki v vsakdanjem življenju živijo kot manjšine; deljenje te vsebine z zunanjimi izvajalci, ne da bi pri tem izgubili njeno pristnost; in nazadnje, ta evropski projekt deliti z akademskimi partnerji. Ponudili bodo svoja znanja in spretnosti za razvoj konkretnega in prilagojenega sistema za digitalizacijo kulturne dediščine, hkrati pa zagotovili neposredno sodelovanje samih skupnosti in njihovih deležnikov.“
Pavel Kats, izvršni direktor mreže za judovsko dediščino, je dejal: „Ta projekt se začenja v težkih časih za Evropo: Blizu njenih meja divjajo vojne in konflikti, notranje napetosti so nevarno visoke. Notranje in zunanje krize pogosto sprožijo porast antisemitizma. Da bi Evropa ohranila svojo moč in odpornost, bi jo morale odločno voditi njene temeljne vrednote: vključevanje, pravice manjšin, pravna država. DIGICher bo spodbujal te vrednote v zvezi z našo skupno kulturno dediščino, mreža za judovsko dediščino pa je ponosna, da v tem pravočasnem in ključnem projektu zastopa evropsko judovsko skupnost.“
Sodelujte
Posodobitve projektov lahko spremljate na spletni strani DIGICHer ter na Europeani Pro raziskujete novice, dogodke in projekte, povezane z raznolikostjo in vključevanjem.
Projekt DIGICHer se financira iz raziskovalnega in inovacijskega programa Evropske unije HORIZON EUROPE na podlagi sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev št. 101132481. Vendar so izražena stališča in mnenja izključno mnenja avtorjev in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije ali Evropske izvajalske agencije za raziskave. Niti Evropska unija niti organ, ki dodeli sredstva, ne moreta biti odgovorna zanje.