Fundacija Europeana je ponosna na vzpostavitev skupnega evropskega podatkovnega prostora za kulturno dediščino, vodilne pobude Evropske unije za pospešitev digitalne preobrazbe sektorja kulturne dediščine. Podatkovni prostor, ki ga sestavljajo najsodobnejša infrastruktura, živahna skupnost ter nabor izdelkov, okvirov in orodij, ki omogočajo odprto in zaupanja vredno izmenjavo podatkov o dediščini po vsej Evropi, opolnomoča sektor s priložnostmi za krepitev zmogljivosti in podpira digitalne strategije za kulturno dediščino v Evropi.
Podatkovni prostor sektorju kulturne dediščine ponuja tudi priložnost, da se prilagodi in dejavno prispeva k celostni „trojni preobrazbi“ Evrope, pri čemer digitalni, zeleni in družbeni pristopi ponujajo način za obvladovanje izzivov, s katerimi se danes soočata celina in svet.
Raziskovanje prispevka podatkovnega prostora k trojni preobrazbi Evrope in izzivov, s katerimi se sooča, je tema novega dokumenta, ki sta ga pripravila generalni direktor fundacije Europeana Harry Verwayen in vodja oddelka za zunanje odnose in zagovorništvo Lorena Aldana. Na poti k trojnemu prehodu v Evropi, ki temelji na dediščini: Europeana in skupni evropski podatkovni prostor za kulturno dediščino“ je bil objavljen v letopisu za kulturno politiko, reviji z odprtim dostopom, ki jo je izdal Institut für Kulturpolitischen Gesellschaft, uredili pa so jo Simon Sievers, Sophie Pfaff in Katherine Heid.
V dokumentu je poudarjeno, kako lahko kulturna dediščina spodbudi digitalno, zeleno in družbeno preobrazbo Evrope, pri čemer je poudarjena vloga podatkovnega prostora pri oblikovanju enotne digitalne infrastrukture, ki izboljšuje dostop do kulturnih podatkov, spodbuja trajnostnost in socialno vključenost. Z vključevanjem kulturne dediščine v širše politične okvire se dokument zavzema za usklajen pristop k trojnemu prehodu Evrope.
Izdaja za obdobje 2023–2024 se osredotoča na „kulturo digitalizacije“, v njej pa so udeleženci poudarili priložnosti, tveganja, izzive in možnosti ukrepanja za kulturne akterje v digitalni dobi, pri čemer so prišli do zaključkov o trenutnem stanju kulturnih praks in infrastruktur ter predstavili možnosti za njihov nadaljnji razvoj.
Vabimo vas, da preberete celoten dokument (ki se začne na strani 465) in izveste več o skupnem evropskem podatkovnem prostoru za kulturno dediščino!