Pobuda Europeana skupaj s partnerji vodi uvajanje skupnega evropskega podatkovnega prostora za kulturno dediščino, vodilne pobude Evropske unije za pospešitev digitalne preobrazbe evropskega sektorja dediščine in spodbujanje ponovne uporabe vsebin kulturne dediščine.
Ker podatkovni prostor prinaša vznemirljive nove možnosti, se spreminja tudi pokrajina okoli nas. Pridružile so se nam druge pobude, namenjene družbenim spremembam prek digitalne kulturne dediščine, kot je evropski sodelovalni oblak za kulturno dediščino. Ker upravljamo podatkovni prostor, so decentralizacija, odprtost in interoperabilnost za naše delo vse pomembnejše. Enako velja za sodelovanje s partnerji, ki smo, tako kot mi, zavezani k opolnomočenju ekosistema digitalne dediščine.
Podatkovni prostor za kulturno dediščino je skupaj s 13 sektorskimi in interoperabilnimi podatkovnimi prostori osrednjega pomena za ambicije Evrope za uspešno podatkovno vodeno družbo. Podatkovni prostor se financira v okviru programa Evropske unije za digitalno Evropo. Podatkovni prostor, v središču katerega bo pobuda Europeana, bo suveren podatkovni ekosistem – odprta in odporna skupna dobrina za uporabnike evropskih kulturnih podatkov, v katerem bodo imeli lastniki podatkov – v nasprotju s platformami – nadzor nad svojimi podatki ter nad tem, kako, kdaj in s kom se delijo. V sodelovalnem oblaku, ki se financira iz programa Obzorje Evropa, bo razvita digitalna infrastruktura, ki bo posebej namenjena strokovnjakom na področju dediščine, znanstvenikom in raziskovalcem za dostop do naprednih orodij in storitev za digitalizacijo za ohranjanje in ohranjanje.
Pobuda Europeana pozdravlja večje naložbe Evropske unije v digitalno preobrazbo našega sektorja ter se še naprej zavzema za trajno in usklajeno financiranje zdravega in povezanega ekosistema dediščine. Ko upravljamo podatkovni prostor in ostajamo zvesti svoji sodelovalni naravi, se veselimo prizadevanj za te cilje v povezavi z obstoječimi in novimi pobudami, kot je prihodnji oblak.
Posebne naloge, dopolnilni cilji
Podatkovni prostor bo glavna vstopna točka za podatke o kulturni dediščini za ponovno uporabo s strani učiteljev, ustvarjalcev, širše javnosti ter drugih podatkovnih prostorov in pobud. Oblak bo „vse na enem mestu“ za strokovnjake, ki bodo lahko dostopali do podatkov, orodij in storitev za napredek znanosti o dediščini. Podatkovni prostor in prihodnji oblak imata kot taka dopolnjujoča se, vendar različna obsega. Prav tako so v različnih fazah zrelosti: medtem ko podatkovni prostor vstopa v drugo leto izvajanja, bo računalništvo v oblaku opredeljeno od leta 2024 po dveh trenutno odprtih razpisih za financiranje.
Pobuda Europeana je zavezana vzpostavljanju povezav med njima od samega začetka njunega razvoja. S sodelovanjem lahko združimo vire, čim bolj povečamo podporo našemu sektorju ter dosežemo širše in bolj raznoliko občinstvo. Zlasti vidimo tri glavna področja, na katerih se lahko podatkovni prostor in prihodnji oblak medsebojno podpirata: skupnosti, podatkov in upravljanja.
Skupnost
V zadnjih 15 letih je pobuda Europeana utrdila močno, raznoliko in dejavno skupnost na področju digitalne dediščine. Združenje mreže Europeana združuje strokovnjake iz vse Evrope, ki delujejo na področju digitalne kulturne dediščine - od študentov in ljubiteljev umetnosti do strokovnjakov, strokovnjakov in raziskovalcev. Organizirani so v specializiranih skupnostih in tematskih skupinah ter gojijo in izmenjujejo strokovno znanje in izkušnje ter podpirajo krepitev zmogljivosti v sektorju. Forum združevalcev Europeane je vseevropski in medpodročni ekosistem združevalcev, ki imajo ključno posredniško vlogo med ustanovami za varstvo kulturne dediščine in Europeano. Vsak agregator je neodvisen subjekt, vendar v nekaterih primerih poleg združevanja podatkov za Europeano in podatkovni prostor izpolnjuje tudi nacionalna pooblastila. Ta skupnost z Europeano deli verodostojne, zaupanja vredne in zanesljive podatke ter podpira izmenjavo znanja in krepitev zmogljivosti med njunimi mrežami ustanov za varstvo dediščine.
Verjamemo, da lahko prihodnji oblak gradi na tem obstoječem in obsežnem ekosistemu Europeane. Razvoj jasnega diskurza, ki poudarja razlike in dopolnjevanje podatkovnega prostora in oblaka, bo ključnega pomena za preprečevanje zmede med uporabniki. Prav tako bi bilo treba čim bolj usklajeno izvajati dejavnosti, ki jih vodi skupnost, in prizadevanja za krepitev zmogljivosti.
Podatki
Podatkovni prostor temelji na dosežkih Europeane na področju odprtih podatkov in združevanja podatkov. Povečala bo količino in kakovost podatkov ter si prizadevala za nove in bolj decentralizirane mehanizme za souporabo podatkov. Od oblaka se pričakuje, da bo povezoval podatke iz različnih virov, v različnih formatih in da bo na voljo v skladu z različnimi pogoji ponovne uporabe.
Podatki, ki so na voljo v podatkovnem prostoru, bi se morali prosto in varno pretakati v oblak, da bi raziskovalcem in znanstvenikom omogočili delo z njim, njegovo obdelavo in obogatitev z orodji in storitvami v oblaku. Nasprotno pa bi moral podatkovni prostor zagotavljati tudi dostop do rezultatov raziskav in podatkov, ustvarjenih v oblaku, ter jih bogatiti. Za tak pretok podatkov bodo ključni interoperabilni okviri, podatkovni modeli in mehanizmi usklajevanja.
Mreža povezovalcev Europeane ima lahko v tem procesu ključno vlogo, saj prispeva h krepitvi zmogljivosti ustanov za varstvo kulturne dediščine za izmenjavo podatkov v podatkovnem prostoru in oblaku. Združevalci Europeane so z leti razvili in izpopolnili učinkovite delovne postopke in orodja, izkušnje z modeliranjem, obogatitvijo in obdelavo podatkov ter standarde in razvoj ontologije.
Celotni cevovod podatkovnega prostora, ki naj bi se razvil v bolj decentraliziran in semantičen model, bo razširjen, da bo ustrezal zahtevam prihodnjega oblaka. Podobno bi lahko oblak v svoj delovni proces vključil orodja iz agregacijskega okolja Europeane; njegova orodja in storitve pa bi lahko zelo koristili podatkovnemu prostoru in olajšali kroženje podatkov med obema okoljema.
Navsezadnje bi morala orodja in storitve, ki jih razvijata podatkovni prostor in oblak, slediti istim razvojnim načelom, kot je odprtokodna programska oprema, in temeljiti na načelih najdljivosti, dostopnosti, interoperabilnosti in ponovne uporabe (FAIR).
Upravljanje
Upravljanje podatkovnega prostora vključuje tri stebre pobude Europeana (fundacija Europeana, združenje Europeana Network Association in forum združevalcev Europeana), skupaj s partnerji konzorcija, Evropsko komisijo in državami članicami EU. V prihodnosti bosta njegovo upravljanje in delovanje odprta za nove akterje, da se spodbudita soustvarjanje in prevzemanje odgovornosti.
Ker oblak v prihodnjih letih vzpostavlja svojo strukturo upravljanja, je lahko podatkovni prostor model za iskanje vključujočega in participativnega pristopa k upravljanju, ki bi združeval širok nabor akterjev.
Prihodnost
Dolgoročno bosta morala podatkovni prostor in računalništvo v oblaku zagotoviti njuno trajnost ter nadaljnje naložbe Evropske unije in njenih držav članic. To bo v veliki meri odvisno od njihove zmožnosti, da prikažejo različne, vendar dopolnjujoče se načine ustvarjanja vrednosti in učinka ter vzdržujejo pomembne povezave med njima in s preostalim ekosistemom dediščine. To bo vključevalo sodelovanje in povezovanje z akterji, kot so EIT Culture & Creativity, vozlišče evropske dediščine in evropski oblak za odprto znanost, če jih naštejemo le nekaj, in veseli smo teh priložnosti.