Tako kot družba kot celota je tudi Bibliothèque nationale de France v zadnjih nekaj letih doživela preobrazbo, povezano z razvojem digitalne tehnologije ter pojavom novih praks in nove kulture.
Knjižnice so po naravi seznanjene s temi metodologijami. Njihove misije, njihovi načini delovanja in njihov besednjak so bili že digitalne tehnologije, preden je ta tehnologija postala vseprisotna. Že od nekdaj se ukvarjajo z organiziranjem znanja in v ta namen uporabljajo pojem datotek, referenciranja in katalogiziranja za ustvarjanje tesne bližine med dvema umetno ločenima svetovoma.
Vendar pa bodo prihodnje spremembe velike. Zaradi spremembe obsega z vidika podatkov in virov ter z vidika sodelovalnih perspektiv se oziramo onkraj standardnih institucionalnih deležnikov. Sprememba odnosa občinstva, ki je zdaj bolj nestanovitno in željno raziskovati, ponovno uporabiti, izdelati in deliti svojo vsebino, nas vodi k zasnovi novih storitev.
Soočene z množico informacij, razvojem digitalnih medijev in perspektivno vizijo, ki prepogosto temelji na marketinškem pristopu, morajo knjižnice tudi potrditi in gojiti svoje razlike. V globaliziranem in vse bolj sodelovalnem gospodarstvu znanja morajo biti seveda inovativne in popolnoma posodobljene glede zagotavljanja najboljših inovativnih orodij. Vendar pa morajo tudi uveljaviti svoje korenine v stoletni politiki zbiranja in ohranjanja kulturne dediščine, imeti velik občutek odgovornosti pri ustvarjanju podatkov in se zavzemati za to, kar so - ključne zainteresirane strani pri ustvarjanju in razširjanju znanja.
Čez deset let se bodo knjižnice preoblikovale in ponudile nove storitve ter tako postale še močnejše in pomirjujoče v kompleksni demokraciji.