V strategiji za skupni evropski podatkovni prostor za kulturno dediščino za obdobje 2025–2030 so določeni vizija in prednostne naloge za podatkovni prostor do leta 2030. Predstavlja skupno vizijo, ki so jo skupaj razvile Evropska komisija, države članice – prek strokovne skupine za skupni evropski podatkovni prostor za kulturno dediščino (CEDCHE) – in pobuda Europeana. Preberite o tem, kaj bodo naslednja leta prinesla podatkovnemu prostoru.
Skupna vizija
Strategija določa skupno vizijo za razvoj podatkovnega prostora, ki bo še naprej odpiral in demokratiziral dostop do kulturne dediščine; izboljšuje pretok podatkov v podporo ustvarjanju vrednosti, inovacijam in konkurenčnosti v Evropi; se prilagaja potrebam udeležencev in tehnološkemu razvoju ter vključuje raznoliko skupnost, hkrati pa služi etični digitalni preobrazbi sektorja, osredotočeni na človeka.
Določa pot naprej za nadaljnji razvoj in nadgradnjo podatkovnega prostora poleg obstoječe strateške infrastrukture, pri čemer izkorišča delo pobude Europeana v zadnjih dveh desetletjih in zagotavlja nadaljnjo vrednost prejšnjih naložb, hkrati pa dodaja nove zmogljivosti in funkcionalnosti ter se usklajuje s temeljnimi načeli evropskega podatkovnega prostora in potrebami sektorja.
Tri prednostne naloge in tri medsektorske teme
Strategija opredeljuje tri prednostne naloge:
Razvoj zanesljive in interoperabilne infrastrukture podatkovnega prostora ob hkratnem povečanju raznolikosti in kakovosti ponudbe podatkov. To vključuje povečanje količine in raznolikosti podatkov ter mehanizme za izmenjavo v podatkovnem prostoru, kar bo ustanovam za varstvo kulturne dediščine omogočilo večji nadzor nad tem, kako izmenjujejo svoje podatke. Vključuje tudi zagotavljanje interoperabilnosti z drugimi podatkovnimi prostori ter evropske, nacionalne in regionalne pobude za lažjo izmenjavo podatkov. Poseben poudarek daje povečanju večjezičnih, visokokakovostnih vsebin, naborov podatkov 3D in drugih obogatenih vrst podatkov.
Olajšanje dostopa do podatkov o dediščini za spodbujanje ponovne uporabe pri obstoječem in novem občinstvu, trgih in sektorjih ter v drugih podatkovnih prostorih in pobudah na področju kulturne dediščine. Podatkovni prostor bo služil različnim ciljnim skupinam, od strokovnjakov za kulturno dediščino in raziskovalcev do podatkovnih znanstvenikov, razvijalcev umetne inteligence in radovednih uporabnikov. Podatki o kulturni dediščini bodo dragoceni za učenje evropskih umetnointeligenčnih sistemov, saj bodo zagotovili, da bosta kulturno bogastvo in jezikovna raznolikost Evrope zastopana v umetnointeligenčnih modelih.
Podpora digitalni preobrazbi sektorja s krepitvijo zmogljivosti, mreženjem in inovacijami. Cilj je opolnomočiti strokovnjake in institucije, da bodo prispevali k podatkovnemu prostoru in imeli koristi od njega, s čimer se bo okrepila zmogljivost skupnosti za spodbujanje nadgradljivih in trajnostnih sprememb. To vključuje pospešitev odgovornega sprejemanja nastajajočih tehnologij, kot so umetna inteligenca, XR, 3D in povezani odprti podatki. Osredotočenost na krepitev zmogljivosti in vključevanje bo zagotovila, da bodo imele vse institucije, ne glede na velikost, dostop do digitalnih orodij in usposabljanja.
V ciljih vseh treh prednostnih nalog so prisotne tri medsektorske teme – umetna inteligenca, tridimenzionalnost in večjezičnost –, ki močno vplivajo na uvajanje, širitev in uspeh podatkovnega prostora.
Spreminjajoči se kontekst
Ta strategija je še posebej pomembna v današnjem kontekstu. Zaradi spreminjajočega se geopolitičnega okolja in vse slabših podnebnih razmer je treba načrtovati vnaprej ter okrepiti odpornost in varnost, da bi zaščitili naše skupne podatke o dediščini, ki so rezultat prizadevanj za digitalizacijo iz vse Evrope. Dostop do podatkov je v središču akcijskega načrta Evropske komisije za celino umetne inteligence, katerega cilj je izkoristiti umetno inteligenco za povečanje konkurenčnosti Evrope, hkrati pa ohraniti njene vrednote in obravnavati tveganja, ki jih predstavlja umetna inteligenca. Razvoj podatkovnega prostora je tudi eden od vodilnih ukrepov v kulturnem kompasu, strateškem okviru EU za kulturo, ki kaže nove ambicije zanj.
Hkrati strategija še naprej podpira cilje digitalizacije, določene v Priporočilu Evropske komisije o skupnem evropskem podatkovnem prostoru za kulturno dediščino iz leta 2021, in temelji na dosežkih pobude Europeana od njenega začetka leta 2008.
Strategija v akciji
Leta 2026 bomo sprejeli konkretne ukrepe za napredek pri treh tematskih prednostnih nalogah in treh medsektorskih temah strategije za podatkovni prostor za obdobje 2025–2030. Preberite, kako bo fundacija Europeana s konkretnimi ukrepi v poslovnem načrtu za leto 2026 nadaljevala to delo v letu 2026.