To novo poročilo Evropske komisije spremlja napredek v celotnem digitalnem življenjskem ciklu predmetov kulturne dediščine – od načrtovanja, spremljanja in financiranja digitalizacije do olajšanja spletnega dostopa in ponovne uporabe ter digitalnega arhiviranja v vseh državah članicah.
Poročilo obravnava napredek na področjih dela, s katerimi so države članice vključene v digitalizacijo evropske kulturne dediščine. V državah članicah je napredek seveda različen in opredeljeni so izzivi, za katere so potrebna nadaljnja prizadevanja, vendar je smer potovanja pozitivna.
Evropska komisarka za digitalno gospodarstvo in družbo Marija Gabriel je v predgovoru k 70-stranskemu poročilu dejala: "Veseli me, da to poročilo potrjuje nadaljnjo podporo držav članic Europeani in našim skupnim prizadevanjem za demokratizacijo čezmejnega spletnega dostopa do verodostojnih in zaupanja vrednih vsebin kulturne dediščine ter naše cilje pomagati kulturnim ustanovam, da se prilagodijo zelo hitro spreminjajočemu se digitalnemu okolju."
Sedem stvari, ki jih države članice počnejo za Europeano
- Ustanove za varstvo kulturne dediščine ter druge založnike in imetnike pravic spodbujajo, naj omogočijo dostop do digitaliziranega gradiva prek Europeane.
- Za projekte digitalizacije dajejo na voljo javna sredstva, vse pogosteje pa to počnejo pod pogojem, da je gradivo dostopno prek Europeane.
- Prizadevajo si, da bi bile vse javno dostopne mojstrovine na voljo prek Europeane in da bi ta (in druga) dela spodbujali k visokokakovostni dostopnosti.
- Podpirajo nacionalne in čezmejne združevalce, da bi čim bolj izkoristili ekonomijo obsega.
- Spodbujajo skupne standarde, tako da je digitalizirano gradivo interoperabilno in uporablja stalne identifikatorje.
- Spodbujajo dajanje metapodatkov na voljo za ponovno uporabo v inovacijskih aplikacijah.
- Ozaveščajo širšo javnost in šole o Europeani.
Glavni poudarki poročila
Več kot tretjina držav članic financira programe za digitalizacijo „nepremične kulturne dediščine“, kot so spomeniki, stavbe in arheološka najdišča, pri čemer vse pogosteje uporabljajo tridimenzionalne tehnologije.
Več kot dve tretjini držav članic spodbuja ohranjanje statusa javne domene predmeta po njegovi digitalizaciji.
Države članice še naprej podpirajo razvoj Europeane. Kvantitativni cilji za vsebine, ki so na voljo, so bili v veliki meri doseženi, poudarek na kakovosti pa se pojavlja s sklicevanjem na pomen založniškega okvira Europeana. Več kot tretjina držav članic spodbuja svoje ustanove za varstvo kulturne dediščine, naj Europeani predložijo visokokakovostne vsebine in metapodatke. In več kot dve tretjini jih ima zdaj nacionalni agregator.
Poleti bomo podrobneje preučili, kaj vprašanja, obravnavana v tem poročilu, pomenijo za Europeano in sektor kulturne dediščine.